Description & Facts: Dobrni?� (242 mnm) je naselje in krajevna skupnost ob?�ine Trebnje. Le�?i ob cesti �?u�?emberk-Trebnje. Je najve?�ji kraj v Dobrni�?ki kotlini, za katero so poleg dobrni�?kega polja zna?�ilne �?tevilne kra�?ke jame, vrta?�e in uvale. Kotlino z vseh strani obdajajo hribi: Trebnji vrh (581 m), Gorenji vrh (482 m), Ostri vrh (519 m), Lisec (565 m), Vavp�?ki hrib (386 m) in Kozjak (457 m), odpira pa se v treh smereh, kjer te?�ejo tudi glavne prometne poti proti Trebnjem, �?u�?emberku in Mirni Pe?�i. V ravninskem delu so plodne njivske povr�?ine, na prisojnih legah Lisca in �?mavra vinogradi, okoli�?ke hribe pa pove?�ini pokriva gozd. Obmo?�je Dobrni?�a je bilo zgodaj poseljeno �?e v prazgodovini, o ?�emer pri?�ajo hal�?tatske gomile pri Dobrni?�u, Revi ter Dobravi, zlasti pa sledovi utrjenega gradi�??�a Cvinger nad vasjo Korita. Prve gomile so izkopali �?e leta 1884. Prve arheolo�?ke raziskave obmo?�ja so se za?�ele v 90. letih 19. stoletja, ko je ve?�ino gomil izkopal arheolog samouk Jernej Pe?�nik. Prve najdbe so iz za?�etka stareje�?e �?elezne dobe. Najstarej�?o najdbo predstavlja igla z gobasto glavico, najdene pa so bile �?e fibule, nakit, ?�elade in ostanki sulic ter izdelki iz keramike. Najdbe danes hranita Narodni muzej Slovenije v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju. Sama poselitev je vidna skozi vso hal�?tatsko obdobje, posebno pa se je okrepila v 6. in 5. st.pr. n. �?t., na kar nakazuje najdba dvogrebenaste ?�elade. O naselitvi v rimski dobi govore rimski grobovi v Gorenjem Kamenju in Koritih, najdbe rimskih novcev v Dobrni?�u in na Cvingerju ter rimska cesta, ki je vodila iz Trebnjega skozi Dobrni?� v �?u�?emberk. Dana�?nja naselja znotraj krajevne skupnosti Dobrni?� so verjetno nastala na osnovah prej�?njih, njihova imena pa najbr�? izvirajo iz imen ustanoviteljev. Tako naj bi bil Dobrni?� poimenovan po ustanovitelju Doberniku, v pisnih virih pa se kraj prvi?� omenja leta 1136. Vas naj bi takrat obsegala 10 lesenih hi�? s cerkvijo, leta 1718 pa naj bi v celoti pogorela. V naselju je ohranjenih ve?� primerkov zna?�ilne pode�?elske arhitekture: hi�?, podov, ka�??� in kozolcev. Zaokro�?en trg v starem jedru Dobrni?�a obdaja nekaj ohranjenih starej�?ih hi�?, med katerimi so najbolj zanimive Kalanova hi�?a s tlorisom ?�rke L, Bognarjeva hi�?a (je tudi rojstna hi�?a skladatelja Sre?�ka Koporca ter �?upni�??�e. Na gri?�u Marnice nad Dobrni?�em je spominsko obele�?je na mno�?i?�nem grobu padlih partizanov, na pokopali�??�u za cerkvijo pa stojita lo?�ena spomenika padlim partizanom in �?rtvam medvojnega in povojnega nasilja. Pred kulturnim domom stoji spomenik padlemu heroju Jo�?etu Slaku-Silvu. Med zanimivostmi v neposredni okolici Dobrni?�a velja omeniti pestro in razgibano krajino, ostanke gradu Kozjek, na katerega se nana�?a istoimenska Jur?�i?�eva povest, ter �?tevilne naravne in kulturne znamenitosti. Na obmo?�ju krajevne skupnosti Dobrni?�, ki obsega 16 vasi, je po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 v 239 gospodinjstvih �?ivelo 787 prebivalcev, kar je le 42 ve?� kot leta 1991 in skoraj polovica manj kot leta 1869 (1182 preb.). Odseljevanju so tako kot v drugih manj razvitih obmo?�jih slovenskega pode�?elja botrovali bolj�?i �?ivljenjski pogoji zunaj doma?�ega kraja. V obdobju 1991-2002 se je odseljevanje zaustavilo predvsem zaradi izbolj�?anja �?ivljenjskih pogojev in infrastrukture ter dnevnih delovnih migracij prete�?no v Trebnje, Novo mesto in Ljubljano. Ker je Dobrni�?ka kotlina z dobrni�?kim poljem izrazito kmetijsko obmo?�je, se ve?�ina gospodinjstev poklicno ali ob zaposlitvi ukvarja s kmetovanjem. Prevladujeta reja govedi in pridelava mleka, prisojne lege �?mavra in Liseca pa so posejane z vinogradi in zidanicami prete�?no ljubiteljskih vinogradnikov.